Deske oziroma borde kot jim rečemo pogovorno, lahko razdelimo na: deske prostega sloga (angl. park, all mountain, freeride…), ter alpske oziroma tekmovalne namenjene deskarskemu krosu ali slalomu oziroma veleslalomu (angl. boardercross, race).

PARK DESKE

Namenjene so skokom, trikom in vožnji po trdih objektih. So široke, zelo dobro vodljive in vrtljive. Ti bordi imajo bolj dvignjeno ter mehkejšo konico in rep. Na splošno so mehkejše z različnim prednapetjem. Prednapetje (ang. camber) je lahko bolj ali manj povdarjeno. Velikokrat imajo deske prostega sloga ti. obratno prednapetje (ang. reverse camber) ali (ang. rocker). Velikokrat pa gre pri  snežnih deskah te vrste za kombinacijo običajnega in obratnega prednapetja, kar pomeni, da je deska npr. med vezema obratno prednapeta v delu pred nosom ali repom pa je običajno prednapeta. Kombinacij je več vrst vsaka pa na svoj način vpliva na vozne karakteristike deske. Nekatere (ang. park) ali (ang. all mountain) deske so lahko tudi ravne (ang. flat). 
Glede na namembnost imajo srednji do dolg stranski lok in kratko efektivno dolžino. Deske so čim lažje in tanjše. Uporabljajo se z mehkimi vezmi in čevlji. 

DESKE za prosto deskanje (ang. freeride)

Po videzu so običajno podobne park deskam, uporabljamo jih z mehkimi vezmi in čevlji. So različno trde, z mehkejšim sprednjim in zadnjim delom. Stranski lok je srednje velik, imajo privzdignjen rep in daljši bolj povdarjen nos. Ekstremne v tem razredu so deske za pršič, ki so lahko različnih dolžin svojevrstnih oblik običajno širše v prednjem delu. Značilnost teh desk je ožji rep, ki je velikokrat vrezan in lahko spominja na deske za deskanje na valovih.  Domišljija proizvajalcev ne pozna meja zato je danes na tržišču nešteto desk neobičajnih oblik in velikosti. Sleherna izmed njih ima svojo lastno “zgodbo” zato je uvrstitev dokaj nehvaležno opravilo meje so zabrisane.
Znotraj tega razreda desk obstajajo tudi deljive turne deske (ang. split board), sestavljene iz dveh delov. Desko razstavimo pripnemo “kože”, vezi obrnemo ter po potrebi dvignemo, kar nam omogoča lažji vzpon. Razstavljena deska spominja na alpske smuči. Pred spustom desko znova sestavimo in obrnemo vezi. Podobno kot druge se proizvodnja teh desk iz leta v leto izboljšuje in nadgrajuje. 

ALPSKE TEKMOVALNE DESKE

Namenjene so deskanju na urejenih progah oziroma tekmovanju v disciplinah paraleleni slalom in veleslalom. So ozke in dolge ter za učenje neprimerne, ker zahtevajo precej znanja. Na njih uporabljamo trde vezi in čevlje. Najožji del večinoma ni širši od 19 cm, kar omogoča hitro prehajanje iz zavoja v zavoj. Zaradi tekmovalnih zahtev imajo dolg stranski lok ter kratko krivino. Prednapetje je izrazito, kar omogoča močnejše pritiske po vzdolžni osi. Trdota deske je običajno enakomerno razporejena po celotni dolžini, repi so lahko tudi trši. Le redki, specializirani proizvajalci desk še izdelujejo alpin deske. V tem razredu poznamo tudi rekreativne alpin deske, ki so na sredini nekoliko širše (21–22 cm) ter mehkejše. 
Posebna vrsta desk so deske za deskarski kros (angl. boardercross) Le-te so po lastnostih nekje med alpskimi in deskami prostega sloga. Dolge, težke, trde, prednapete, široke velikokrat z ravnim, neupognjenim repom, primerne za tekmovanja v disciplini deskarski kros (angl. boardercross). Uporabljajo se v povezavi z nekoliko tršimi vezmi in čevlji za prosti slog. Podobno kot pri alpin deskah je proizvodnja desk za kros dokaj omejena, kar pomeni, da so deske drage in težje dostopne.
 

Uporabljamo jih na vseh deskah. Zgrajene so iz plastike, lahkih kovin, gume, usnja in sintetičnih materialov. 

Deskarski čevlji ali pogovorno buci so narejeni iz usnja in gume oziroma njima podobnih materialov. Gibljivost noge v njih kontroliramo z zategovanjem vezalk. Ločimo različne vrste vezalk: običajne vezalke, vezalke, ki jih zategujemo z vrtenjem posebnega mehanizma BOA, ter ti. hitre vezalke, ki omogočajo ločeno zategovanje spodnjega in zgornjega dela čevlja. Slednje so speljane tako da z enostavnim potegom navzgor zategnemo željeni del čevlja vezalko zataknemo v plastični vtor kar prepreči odtegovanje.
Ločimo različne vnaprej predvidene trdote deskarskih čevljev namenjene različnim tipom desk in vezi.
Trdi čevlji so zelo podobni smučarskim, imajo pa možnost boljše regulacije trdote in večjega naklona skočnega sklepa, so nekoliko mehkejši. Narejeni so iz plastike in kovine, uporabljamo jih z tekmovalnimi-alpin deskami in trdimi vezmi.

Protizdrsna guma, nalepljena na desko med vezmi olajša vožnjo po žičnici oziroma vožnjo z odpeto zadnjo vezjo.

Varnostni pašček, omogoča varno zapenjanje deske in prepreči uhajanje deske.

Oblačila so stvar osebnega okusa. Za varno in udobno deskanje upoštevamo njihovo uporabnost. Rokavice so obvezna oprema, predvsem za otroke.

Očala s temnejšo šipico nudijo zaščito pred soncem. Očala s prozorno ali svetlejšo šipico omogočajo boljšo vidljivost v megli, temi, umetni svetlobi ali snegu. Sončna očala za deskanje na snegu niso najbolj primerna saj se ob morebitnem padcu lahko polomijo ter poškodujejo obraz ali oči.

Čelada je postala obvezni del opreme vsakega resnega deskarja. Obvezna za otroke do 14. leta. Ščitniki za kolena in piščali so dober pripomoček, saj ščitijo pred  poškodbami in vplivajo na deskarjevo samozavest, enako je pametno uporabiti tudi ščitnik za hrbet in zadnjico.